Ponovno predavanja Nade Polajžer za starša otrok s posebnimi potrebami

 
Predavateljica se predstavi

NADA POLAJŽER, mama treh otrok, od tega deklice s cerebralno paralizo, psihoterapevtka in jungovska psihoanalitičarka (članica International Association for Analitical Psychology), avtorica knjige Najtišje ure (Celjska Mohorjeva, 2011), s privatno psihoterapevtsko prakso na Ptuju.


Za seboj imam 6 let poučevanja v OŠ, pa tudi dobrih 9 let organizacijskega in psihosocialnega svetovalnega dela z družinami otrok s posebnimi potrebami, saj sem organizirala in vodila zdravstveno-terapevtske kolonije za to populacijo pri društvu Sonček Ptuj – Ormož. Svetovalna in izobraževalna predavanja in delavnice vodim znotraj teh kolonij, kakor tudi po šolah za starše različnih sorodnih organizacij po vsej Sloveniji. Zadnjih nekaj let se ukvarjam tudi s psihoterapevtskim delom. Refleksija lastne izkušnje, pa tudi stalno izobraževanje sta me usposobila za empatično delo z družinami in posamezniki. Med drugim sem se izobraževala pri zagrebški družinski terapevtki Jasni Štefok, pri danskem psihoterapevtu Jesperju Juulu, na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost v Ljubljani (pri dunajski Univerzi Sigmunda Freuda, kjer občasno tudi predavam, ter pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) iz Züricha.

 
Vsebina predavanj

KDO JE MOJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI – samospoštovanje in samozavest staršev in otrok v družinah s posebnimi potrebami

v torek, 23. maja 2023 ob 17.30

Občutek samospoštovanja je posebej ranljivo področje življenja za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine; poleg tega, da se spopadajo z izzivi, kako pripraviti okolje, da bodo družine in njihov otrok s posebnimi potrebami lahko zaživele svoje življenje, se ubadajo še s svojevrstnim življenjskim izzivom: morajo se boriti, da bi jih drugi videli in doživljali kot osebo, kakršna so in ne kot poosebljenje svoje diagnoze. Tega bolečega procesa starši ne morejo niti preprečiti niti prehiteti, lahko pa poglobijo svojo sposobnost delovanja in otroku omogočijo razviti in krepiti duševne moči, kar bo preprečevalo, da bi postal žrtev.


Otroci s primanjkljaji in različnimi oviranostmi so že od rojstva naprej podvrženi različnim terapevtskim postopkom, ki naj bi izboljšali njihove okrnjene sposobnosti oz. olajšali življenje z njimi. Starši in strokovnjaki se velikokrat osredotočajo na izvajanje teh aktivnosti tudi z namenom, da bi krepili otrokovo samozavest. Različni terapevtski postopki, ki se bolj osredotočajo na to, kar je potrebno popraviti, težko do dovoljšnje mere vrnejo okvarjene sposobnosti, da bi se zaradi tega otrok lahko počutil samozavestnega. A tudi postopki, ki se osredotočajo na iskanje njegovih močnih področij, mu ne omogočajo, da bi se počutil kaj bolj vrednega in svojega življenja ne doživlja kot kvalitetnega. Razvoj sposobnosti sicer lahko obogati življenje in podpre otroka pri samostojnem življenju, a bistvenega pomena je, kakšen odnos bo razvil do tega, kar je, kako se počuti v lastni koži, kako dobro pozna lastne meje in potrebe. Ta občutek lastne vrednosti in samobitnosti nekateri avtorji (Jesper Juul) imenujejo samospoštovanje in ga označujejo kot najbolj učinkovit psihosocialni obrambni mehanizem proti zlorabi, napadu, telesnemu nasilju in subjektivni kritiki. Je surova psihološka moč, ki bo otrokom s posebnimi potrebami izredno pomembna v zunanjih in notranjih bitkah, ki jih še čakajo.

 

MIDVA – starša, a tudi partnerja

v sredo, 7. junija 2023 ob 10.00

Ko se zaljubimo, je svet rožnat in prepričani smo, da ima oseba, v katero smo zaljubljeni, moč spremeniti naše življenje. To je na nek način res, saj se zaljubimo v osebo, ki je tako ali drugače kompatibilna z nami. A ta kompatibilnost se lahko kaže tudi na zelo boleč način, zato nas sili v raziskovanje odnosa in samega sebe. Vsak par, ki dobi otroka, se mora na novo organizirati, njun odnos pa je zaradi potreb nebogljenega bitja, ki jima je bilo zaupano, za nekaj časa postavljen na hladno. Če je ta otroček obremenjen še z diagnozo, ki s seboj nosi kronično bolezen ali stanje, to pred par postavlja pred življenjske zahteve, ki jih nikoli nista pričakovala in jih težko kar takoj z odprtimi rokami sprejmeta v svoje življenje. Vse to in še mnoge druge okoliščine privedejo vsak par do konfliktov, ki so lahko večji in manjši, a vedno prisotni. A najboljše, kar starša lahko dasta svojim otrokom je, da lepo skrbita vsak sam zase in drug za drugega – tudi tako, da se naučita produktivno kregati!

Na predavanju bomo poskušali prepoznati zakonitosti razvoja partnerskega odnosa, osvetliti vrednost konflikta in nakazati možne poti reševanja.

 

 

Vsebine ostalih predavanj psihoterapevtke Nade Polajžer:

MEJE MED NAMI OMOGOČAJO SOŽITJE

Starši velikokrat slišimo očitke, da otrokom ne znamo postavljati mej, kar se potem kaže v njihovem neprilagojenem vedenju v družbi. Občutek zmedenosti in nemoči se v odraslih velikokrat poraja tudi zato, ker ne vemo, kaj te meje sploh so, po drugi strani pa se bojimo, da bi otroka prizadeli v njegovi integriteti.
V pomoč je vedeti, da se v osnovi se srečujemo z dvema vrstama mej, ki jih postavljamo otrokom in drugim ljudem: ene so t.i. družbene meje, in se nanašajo na neka družbena pravila. To je lahko hišni red, rutine v posamezni družini – npr. ob kolikih vstajamo, kdaj delamo nalogo, kdaj je kosilo ipd. Nekaj takega reda potrebujemo v vsaki družini, da lahko naš vsakdan funkcionira. V bistvu gre tukaj za
vzdrževanje nekega reda s praktičnim, neosebnim pomenom. Druga, tudi zelo pomembna vrsta mej pa so osebne meje, ki se tičejo tega, koliko in kako smo sposobni zahtevati spoštovanje tega, kar hočemo, česa nočemo, kar nam je pomembno, kar so naše potrebe. In tukaj je jedro naši problemov tako z otroci kot drugimi bližnjimi, tudi v odnosih med starši in otroki. Če je otrok obremenjen z oviranostjo, je dilema spoznavanja in spoštovanja meja še toliko bolj pereča.

ŠEF ALI MENTOR – STARŠEVSKO VODENJE

Vsi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z otroki, se strinjajo, da otroci potrebujejo vodstvo, o tem, kakšno naj bi bilo to vodstvo, pa so mnenja zelo različna. Če gre za otroke s posebnimi potrebami (ali odrasle s posebnimi potrebami, ki so na nekaterih področjih lahko popolnoma odrasli, na drugih pa bodo vedno potrebovali vodstvo), pa so dileme velikokrat še bolj pereče. Starši se velikokrat ne zavedamo dejstva, da pa smo kljub včasih hudim občutkom nemoči edino odrasli v tem odnosu tisti, ki lahko kaj naredimo ali spremenimo; tisti, ki vodimo ta ples, otroci pa se na naše vodenje odzivajo. Kako se lotiti tega plesa tako, da bodo koraki skladni z našimi vrednotami, pa je »tisto ta težko«. Skozi predavanje bomo raziskali in uzaveščali možne načine vodenja, k jih uporabljamo ali so jih uporabljali naši starši drugi vodniki in delili izkušnje in dileme glede teh vprašanj.

ŽIVLJENJE NAŠEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI IZVEN DRUŽINE

Rojstvo je prvi korak odcepitve od staršev vsakega človeka in se nadaljuje s koraki, za katere se mogoče niti ne zavedamo, da so vsak zase odcepitev in dokaz nove ravni samostojnosti. Na vsaki taki stopnički razvoja starši poskušamo otroka podpreti, hkrati pa se soočamo s strahovi in tudi destruktivnimi prepričanji, ki nas ovirajo pri tem, da bi otroku dovolili na lastno pot in mu omogočili izkušnjo lastne moči – na kakršnikoli ravni je te moči otrok že sposoben. Najbolj se tega mogoče zavemo, ko samo začutimo svoje omejitve (npr. zdravja, okoliščin), ko postane skrb za odraslega otroka s posebnimi potrebami preveliko breme za starše, hkrati pa vedno bolj kljuva misel na to, kako bo otrok preživel v svetu brez nas. Dokler smo še živi, je v naši moči, da ga na ta čas pripravimo.

 

KAJ PA JAZ? Živeti in preživeti kot starš otroka s posebnimi potrebami
 
Otrokova diagnoza je dejstvo, ki vso družino obremeni z velikim stresom. Družina je namreč sistem, gosta mreža povezav med vsemi družinskimi člani. Če strese enega, se zatrese cela mreža in tako dobro ali slabo neizogibno vpliva na vse njene člane. Otrokova diagnoza s seboj prinaša veliko zahtev po energiji in času celotne družine, kar posledično zelo obremeni tudi odnose. Starši kot vrvohodci poskušamo loviti ravnotežje med vsemi zahtevami vsakodnevnega življenja v družini, kar nas objektivno zelo obremeni, po drugi strani pa postanemo žrtve« svojih lastnih prepričanj o tem, kaj bi kot starši otroka z OMDR »morali« in »smeli«. Tako velikokrat naše osnovne potrebe ostanejo ob strani, lahko tudi (pre)dolgo. Skozi predavanje bomo razmišljali o objektivnih in subjektivnih razlogih, da starši ne poskrbimo dovolj za svoje potrebe.
 

MOJ BRAT/SESTRA JE DRUGAČEN
Sorojenci otrok s posebnimi potrebami

Pomemben del družine otroka s posebnimi potrebami so tudi njegovi sorojenci; diagnoza, ki je obremenila družinski sistem je postala tudi del njihovega življenjskega bremena. Otroci se namreč na vsako breme v družini odzovejo – ne glede na to, kakšno je (depresija starša, alkoholizem, smrt v družini, izguba službe, sorojenec s posebnimi potrebami …) tako, kot je situacija videti iz njihove perspektive. Tako lahko navzven delujejo kot »izjemno pridni« ali pa »izjemno zahtevni«., nase pa prevzemajo tudi veliko občutkov krivde. V bistvu so njihovi občutki precej podobni tistim, ki jih doživljamo starši, le da jim je veliko težje vse skupaj ubesediti – ker »šparajo« starše, pa tudi zato, ker so otroci in jim še manjkajo spretnosti samorefleksije in ubesedenja. Skozi predavanja si bomo ogledali te zakonitosti delovanja družine skozi perspektivo sorojenca.

 
 
 
 

‼️ Udeležba je brezplačna, OBVEZNA pa je predhodna prijava‼️

 
Povezavo do vsakega predavanja in druge podrobnosti boste vsi prijavljeni prejeli na e-naslov, ki ga boste navedli na prijavnici.
 
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na 070 810 204 in e-naslovu drustvo.veselenogice@gmail.com.
 
Vljudno vabljeni!

28. februar, dan redkih bolezni

 
Danes, 28. februarja, obeležujemo dan redkih bolezni. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli 5 ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev. Poznamo 6.000 – 8.000 redkih bolezni.
 
V Sloveniji, po ocenah, živi 120.000 bolnikov z redkimi boleznimi, eden iz med njih je tudi naš Bor, po velikosti mogoče mali, a po srcu veliki junak. Z vami želimo deliti besede Duške Milovanović, njegove mamice.
 
“Ob letošnjem svetovnem dnevu redkih bolezni čutim, da imam posebno nalogo zapisati nekaj o tem, kako je živeti v svetu redkih bolezni, konkretneje, kako je živeti z otrokom, ki ima celo ultra redko diagnozo. Borova diagnoza je v svetu tako redka, da tudi sindrom nima drugega imena kot motnja kromosoma 8p, največkrat gre za delecijo/duplikacijo/inverzijo na kromosomu 8p. Naš Bor ima ugotovljeno delecijo 8p23.1.
 
                                                 
 
Kaj izpostaviti, da bo zapisano pritegnilo pozornost tistih, ki s tem nimajo direktnih, osebnih izkušenj? Saj to je namen Svetovnega dne redkih bolezni – ozaveščati o problematiki skupnosti, ki živi z redkimi boleznimi.
 
Je navedba dejstev, kot so: da redke bolezni prizadenejo približno 7 % prebivalstva; da je približno 80 % redkih bolezni genetskega izvora; da se prav toliko, 75 % redkih bolezni, začne že v otroštvu; da so vsi raki pri otrocih redka bolezen; da za veliko večino redkih bolezni ni nikakršnega zdravila; da poznamo že več kot 6000 različnih redkih bolezni; da v Sloveniji živi približno 120.000 ljudi z redko boleznijo, dovolj, da pritegne pozornost splošne javnosti, predvsem pa tistih, ki s svojimi odločitvami lahko vplivajo na boljši vsakdan, te niti ne tako majhne skupnosti?!
 
Letos sem imela enkratno in nepozabno priložnost biti del številčne skupine zagovornikov različnih skupin redkih bolezni iz cele Evrope. Med 6. in 9. februarjem sem se, kot predstavnica Društva Vesele nogice, udeležila EURORDIS-ovega 4-dnevnega programa »Rare Disease Week 2023« v Bruslju, katerega namen je bil, da se politične odločevalce na EU ravni pozove k celovitim političnim ukrepom in razširjenemu dostopu do zdravil sirot (zdravila, ki spreminjajo življenja!). Kaj vse smo v teh 4ih dneh počeli in na kaj vse smo opozarjali si lahko preberete med novicami na uradni strani organizacije EURORDIS. Sama pa bi želela sporočiti in poudariti, da se mi zdi zelo pomembno o vsej tej problematiki govoriti, ozaveščati, informirati in opozarjati, ker le tako lahko računamo na to, da bomo slišani in videni ter seveda upoštevani!
 
Na letošnjem posvetu oz. matineji o redkih bolezni v organizaciji Združenja za redke bolezni Slovenije, ki je bil v sredo, 23.2.2023, v Ljubljani, smo lahko slišali kaj vse se je izboljšalo, o napredku v medicini in genetiki ter možnostih zdravljenja. Pa vendar je nujno naglasiti, da je še vedno ogromno prostora za izboljšave. To vemo in občutimo predvsem mi, starši otrok z redkimi boleznimi, ki to živimo vsak dan. Stiska in frustracije ob tem, da veš, da je možno dobiti zdravilo, ki bi tvojemu otroku rešilo življenje ali njegovo kakovost bistveno izboljšalo ali podaljšalo, pa je tvojemu otroku nedosegljivo, ker je razvoj takega zdravila za povprečnega zemljana absolutno predrag, farmacevtski industriji pa zaradi redkosti in majhnosti nezanimiv, so zame nepredstavljive in nedopustne. Tu bi morala aktivneje in hitreje priskočiti na pomoč država, ne pa, da se vedno »računa« na solidarnost in dobrodelnost sodržavljanov!
 
Čeprav je tudi naša družina dobila svoj »jackpot«, kot se kdaj pošalim na račun tega, da ima moj mlajši sin redko genetsko napako in je le eden od treh v Sloveniji ter le eden od približno 500-ih v svetu, sem vesela, da le-ta ni smrtonosna. Bor je danes že 12-letni fant in njegova diagnoza se kaže kot celostni razvojni zaostanek z zmerno do težjo motnjo v duševnem razvoju, ugotovljeno motnjo avtističnega spektra, epilepsijo, slabšo koordinacijo in ravnotežjem, okrnjeno fino motoriko, vedenjskimi težavami, senzorno preobčutljivostjo in še marsikaj, zaradi česar bo vse življenje potreboval našo podporo in vodenje odrasle osebe.
 
Zaradi vsega naštetega sem se v nekem trenutku življenja morala sprijazniti z dejstvom, da bo za zelo dolgo časa moja glavna okupacija skrb za dolgotrajno bolnega otroka z redko boleznijo. To ni lahka naloga, ne fizično, ne psihično, niti se s tem dejstvom ni enostavno sprijazniti. Čeprav Bor obiskuje šolo, hodi namreč v posebni program OŠ Glazija V Celju, je usklajevanje družinskega življenja in večno prilagajanje njegovim posebnim potrebam, eden večjih izzivov in obremenitev, ki jih občuti celotna družina. Sama si želim, da bi mi bila dana možnost, da se še kdaj aktivno vključim na trg dela. Zato menim, da bi tudi na tem področju država morala imeti posluh in voljo, da se tudi otrokom do 18. leta in njihovim družinam omogoči pomoč tretje osebe!
 
Za zaključek pa si želim, da bi imeli tudi otroci z redkimi boleznimi enake možnosti kot vsi ostali, ker trenutno žal ni tako.”
 
Želimo si, da geslo praznika redkih bolezni letošnjega dneva: »Manj napačnih diagnoz, manj neenakosti pri zdravljenju in manj izključevanja!« doseže ne le nas, ki živimo z bolniki z redkimi boleznimi, ampak tudi tiste, ki z njimi delajo ali na kakršen koli način vplivajo na njihova življenja.

Božiček pri Veselih nogicah

December je mesec poln lepih želja, pričakovanj, sladkih presenečenj in seveda tudi daril. To je tudi najlepši čas v letu, saj z veseljem pričaramo nasmehe na obraze otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami ter njihovih družin.

V društvu Vesele nogice smo tudi letos, s pomočjo zvestih donatorjev in pridnih prostovoljcev, poskrbeli za obdaritev preko 100 otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami.

Včeraj, 18. decembra, nas je tako obiskal Božiček. Da je bilo naše druženje še lepše, so poskrbeli David Polanc, Tomaž Glavač in Tinkara Golob. Vzgojiteljice Vrtca Laško, enote Debro: Marijana Brežnik Stopinšek, Irena Čelešnik Matek, Brigita Lončar, Marjetka Krajnc in Špela Wiegele, so nam v predstavi Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, pokazale kako se deli sreča, zato bo prihajajoče leto 2023 za vse nas zagotovo zelo srečno. Program sta vodila Zala Kajtna Poženel in David Pinter, za fotografijo pa je poskrbel Matjaž Pinter.

Iskrena hvala vsem donatorjem, ki so se z veseljem odzvali in priskrbeli, da so prazniki tudi naših otrok in njihovih sorojencev sladki in polni presenečenj. Najlepša hvala tudi vsem nastopajočim dobro voljo, pozitivno energijo in dragoceni čas. Velik hvala tudi OŠ LAŠKO za gostoljubje in podporo.

Hvala tudi prav vsem Božičkovim pomočnikom, ki so poskrbeli, da so bila vsa darila skrbno zavita in tudi, da so darila prejeli po pošti tudi tisti, ki se obdarovanja niso mogli udeležiti.

Vtise iz našega obdarovanja si lahko ogledate v spodnji galeriji.

 

Letos so obdarovanje malih in velikih Veselih nogic podprli srčni donatorji, ki se jim najlepše zahvaljujemo za zaupanje in podporo.

 

6. oktober – svetovni dan cerebralne paralize

Jutri, 6. oktobra, obeležujemo Svetovni dan cerebralne paralize in tako kot vsako leto  vas tudi letos prosimo, da se nam pridružite ter proslavite in podprete tiste, ki živijo s cerebralno paralizo, sprejmete raznolikost in pomagate ustvariti bolj dostopno prihodnost za vse. Tudi za tiste, ki so najšibkejši v naši družbi.

Če morda ne veste: po vsem svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Še 350 milijonov ljudi pa je tesno povezanih z otrokom ali odraslim s cerebralno paralizo.

Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu in je trajna invalidnost, ki vpliva na gibanje. Njegov vpliv lahko sega od šibkosti ene roke do skoraj popolnega pomanjkanja prostovoljnega gibanja. Gre za kompleksno invalidnost:

  • 1 od 4 otrok s cerebralno paralizo ne more govoriti
  • 1 od 4 ne more hoditi
  • 1 od 2 ima motnjo v duševnem razvoju
  • 1 od 4 ima epilepsijo.

Cerebralna paraliza je doživljenjska invalidnost in zanjo ni znanega zdravila.

Vir: Novak I, Hines M,Goldsmith S, Barclay R (2012) Clinical Prognostic Messages from a Systematic Review on Cerebral Palsy, Pediatrics, 130:5

 

 

Društvo Vesele nogice za boljšo prihodnost otrok!

Foto: Matija Sušnik in Teja Perko

Vir: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/is/fotogalerija/

 

V ponedeljek, 3. oktobra 2022, smo tudi v društvu Vesele nogice, sodelovali na posvetu Za boljšo prihodnost otrok, ki ga je Državni zbor organiziral na pobudo predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič.

Na posvetu smo predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjamo z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, imeli priložnost predstaviti problematiko, s katero se srečujemo pri svojem delu in tudi naše pobude za reševanje le-te.

Povabilo k udeležbi na posvetu smo z veseljem sprejeli, saj se zavedamo, da naših ciljev ne moremo uresničiti sami, brez sodelovanja in posluha pristojnih, politične volje ter podpore drugih nevladnih organizacij in vseh, ki delujejo na tem področju.

V gradivu, ki smo ga pripravili za posvet, smo v 16. točkah predstavili problematiko otrok s posebnimi potrebami, delno pa tudi kasneje mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami.

Opozorili smo na:

1. Nepovezanost resorjev, ki urejajo pravice in predpise iz področja oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin

2. Problematiko prejemnikov delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi nege otroka

3. Višino dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

4. Preobremenjenost staršev otrok s posebnimi potrebami in družinska asistenca

5. Diskriminatorno ureditev dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) za osebe mlajše od 18 let, ki niso slepe, zaradi svojih težkih fizičnih stanj in obolenj, pa prav tako potrebujejo pomoč in postrežbo

6. Kršitev pravice do izražanja osebam s posebnimi potrebami, ki imajo težave v komunikaciji

7. Dostopnost do redne in zadostne rehabilitacije (pomanjkanje strokovnega kadra na področju oseb s posebnimi potrebami)

8. Problematiko zobozdravstva otrok s posebnimi potrebami

9. Visoke stroške prilagoditve bivalne površine za osebe z gibalnimi oviranostmi

10. Visoke stroške nakupa vozila za osebe, ki za premikanje potrebujejo električni voziček oziroma voziček, ki ga ni možno prevažati v osebnih avtomobilih – počivalniki

11. Ureditev pomoči pri prevozih šoloobveznih otrok v vzgojno-izobraževalne zavode

12. Pomanjkanje stanovanjskih kapacitet, ki so prilagojene za življenje z invalidom

13. Priznanje višjega cenzusa pri uveljavitvi pravic iz javnih sredstev za družine z otroki s posebnimi potrebami

14. Problematiko družinskega zakonika (podaljšanje roditeljskih pravic in skrbništvo)

15. Problematiko družinskih pomočnikov

16. Pomanjkanje dnevnih centrov, ki so namenjeni varstvu

Istočasno pa smo pri vsaki točki navedli tudi naše predloge za ureditev posameznega problema.

Celotno gradivo je objavljeno tudi na spletni strani Državnega zbora in je dostopno na: https://fotogalerija.dz-rs.si/…/Prispevek_Drustva…

Predsednica društva Vesele nogice, Spomenka Valušnik, je svojem nagovoru predstavila nekaj najbolj perečih problemov, ki pestijo družine z otroki s posebnimi potrebami. V razpravi pa je, v upanju, da bodo naše pobude temeljito preučene, prisotne še pozvala od besed k dejanjem.

Vabljeni k ogledu posveta Za boljšo prihodnost otrok, na povezavah:https://365.rtvslo.si/…/javne-predstavitve…/174903277 (nastop predsednice društva Vesele nogice je na 30:31)https://365.rtvslo.si/…/javne-predstavitve…/174903275 (prispevek predsednice društva v razpravi si lahko ogledate ob 1:02:30 uri posnetka)https://365.rtvslo.si/…/javne-predstavitve…/174903297

Mag. Urške Klakočar Zupančič in vsem organizatorjem posveta se iskreno zahvaljujemo, ker so nam omogočili, da se udeležimo posveta, predstavimo problematiko in njene rešitve, čas pa bo pokazal ali so nas slišali.

 

 

 

 

BDA, pregledi in tečaji v novembru 2022

Obveščamo vas, da bodo v mesecu novembru ponovno v Laškem potekali BDA predavanje, pregledi in tečaji.

Predavanje organiziramo v nedeljo, 6. novembra, ob 16.00 uri in je za starše otrok s posebnimi potrebami brezplačno.


Prijave so možne, do zapolnitve prostih mest, na povezavi: https://forms.gle/UiQyRpf4GeTAv2Nn9.

Več informacij prejmete na e-mail: bda.programslo@gmail.com ali na številki 041 610 284.


Vljudno vabljeni!

Zaposlitev za vse!

V okviru projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje 2017–2022 smo v sodelovanju s Centrom IRIS posneli video Zaposlitev za vse, s katerim vam želimo predstaviti uspešne zgodbe zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. Pri snemanju videa smo sodelovali z DŽ Inženiring, Dejan Žagar, s. p.

Video je razdeljen v več sklopov. V uvodu se dotakne problematike zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. Nadaljuje s predstavitvijo petih delovnih inkubatorjev, ki so jih izvedli v Centru IRIS.

Uspešne zgodbe s praktičnimi usposabljanji nato predstavijo trije mladostniki. Opravljanje delovne prakse v podjetju Kronoterm je predstavil Tilen Kolenc, svoje izkušnje z delom v knjižnici Prežihov Voranc je z nami delila Karin Grom, Iza Jarec pa je spregovorila o usposabljanju v frizerskem salonu En frizeraj. O svojih izkušnjah pa so spregovorili tudi delodajalci, ki so omogočili praktična usposabljanja.

V intervjujih, ki so potekali v Centru IRIS s slepimi in slabovidnimi, z nami delijo svoje izkušnje o zaposlovanju in se nam predstavijo Tina Gostenčnik, ki je zaposlena v administraciji odvetniške pisarne Šelih in partnerji, Peter Zidar, ki dela kot asistent – strokovni delavec na Olimpijskem komiteju Slovenije in Miha Jakopin, ki dela kot telefonski operater na Inštitutu Jožefa Štefana.

V videu »Zaposlitev za vse« smo se trudili, da vam prikažemo tudi raznolikost poklicev, del in nalog, ki jih lahko opravljajo osebe s posebnimi potrebami, zato smo posneli tri intervjuje v realnem delovnem okolju in vam na takšen način predstavili zaposlovanje omenjenih oseb. V svoje delovno okolje so nas sprejeli: Sanja Kos, ki je zaposlena preko javnih del na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Robert Merič, ki je redno zaposlen v podjetju Unija Sibit in Jure Srebrović, direktor zavoda Nova moč, ki izvaja osebno asistenco.

Vabimo vas, da si video ogledate in tudi vi razmislite o priložnostih za zaposlitev za vse.

Pripravo videa ZAPOSLITEV ZA VSE je omogočilo sofinanciranje Republike Slovenije in Evropskega socialnega sklada.

   

Vesele nogice so tekle že devetič!

Prav ste prebrali.  V nedeljo, 19. junija 2022, smo v Laškem, ponovno, tokrat že devetič, tekli za dober namen. Za vse tiste in skupaj tistimi, ki sami tega ne zmorejo. 

Vzdušje je bilo neverjetno. Pozitivna energija in dobra volja vseh, ki ste se nam tega dne pridružili, nas je navdihnila in nam dala moč za nove izzive. 

Tek smo, tudi letos, speljali s pomočjo naših zvestih donatorjev, ki so poskrbeli za bogate nagrade za tekače in dobitke dobrodelnega srečelova Ujemi nogico. Pridne roke naših prostovoljcev pa so skrbele, da je “teklo” vse kot po maslu. 

Seveda pa nismo samo tekli. Male živali iz „Malih zverinic“ so razveseljevale male in velike obiskovalce našega dogodka. Lahko so jih božali in jih cartali.

Društvo ŠMOCL je poskrbelo, da se nas je odlično slišalo daleč naokrog in da smo lahko v otroški predstavi Pravljičarne z naslovom Čarovničkin prvi čarobni urok izvedeli, v kakšni zadregi se lahko znajde mlada čarovnica, ki ima težave pri izgovarjanju težkih besed. 

Program pa je izvrstno povezovala Nina Pader Topole. Da so bili naši tekači res dobro pripravljeni in ogreti za tek poskrbeli godbeniki Vaške godbe Vrh nad Laškim. Med tekom pa so na tekače budno pazili  in jih usmerjali člani PGD Vrh nad Laškim.

Niso manjkale slastne palačinke in ledeno presenečenje – sladoledne lučke Ljubljanskih mlekarn, ki smo jih delili prav vsem na prizorišču dogodka. 

Z vplačilom donacije je vsak lahko “ujel nogico” in prejel bogato darilo naših zvestih donatorjev ter tudi na takšen način prispeval sredstva za pomoč otrokom s posebnimi potrebami.

Da bodo spomini na naš 9. dobrodelni tek Vesele nogice tečejo res nepozabni, sta neumorno skrbela Boris Vrabec in Matjaž Pinter. Vabimo vas, da si ogledate galerijo utrinkov, ki sta jih posnela.

ISKRENA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, KI STE PRIPOMOGLI K TEMU, DA JE NAŠ 9. DOBRODELNI TEK USPEL!

Z vašo pomočjo smo zbrali kar 2.541,61 €, ki jih bomo namenili za pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam.

V prihodnosti pa nas čakajo novi izzivi in projekti. Skupaj z vsemi vami in podporo vseh vas pa vemo, da bomo vedno korak naprej, za tiste, ki nas potrebujejo.

V čast in veselje nam je, da so letos prireditev Vesele nogice tečejo podprli:

 

AquaRoma

in mediji

 

 

Društvo Vesele nogice se bori proti diskriminaciji mladoletnih oseb s posebnimi potrebami

Društvo Vesele nogice je po večletnem opozarjanju številnih pristojnih, da je potrebno odpraviti  večletno diskriminacijo mladoletnih oseb s posebnimi potrebami, ki ne prejemajo dodatka za pomoč in postrežbo 4. 2. 2022, prejelo potrditev Zagovornika enakosti,  da bi dodatek za pomoč in postrežbo moral pripadati vsem, ki ga potrebujejo – tako slepim kot videčim in slabovidnim otrokom s posebnimi potrebami, ki so zaradi svojih oviranosti odvisni od tuje nege in pomoči za opravljanje večine ali vseh svojih osnovnih življenjskih potreb.

Zagovornik načela enakosti je opravil oceno diskriminatornosti petega odstavka 100. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ocenil, da je peti odstavek 100. člena ZPIZ-2 diskriminatoren do vseh videčih mladoletnih oseb, ki so zdravstveno zavarovane po drugih zavarovancih zavoda ali upokojencih in ki prav tako kot slepe osebe, potrebujejo za opravljanje svojih osnovnih življenjskih potreb pomoč druge osebe ter bi zato lahko bile upravičene do dodatka za pomoč in postrežbo.

Na podlagi  ocene, izdelane na našo pobudo, je Zagovornik Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že posredoval priporočilo, da zakonodajalcu predlaga takšno pravno ureditev, ki bo vsem mladoletnim otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč druge osebe za opravljanje svojih osnovnih življenjskih potreb, oz. njihovim staršem ali skrbnikom omogočila upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo oz. do ustrezno povišanega dodatka za nego otroka (po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Priporočilo je objavljeno tudi na spletni strani Zagovornika: https://www.zagovornik.si/priporocila/.

V torek, 1.3.2022 je bilo na 39. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnavano redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti. Glede Zagovornikove ocene diskriminatornosti pa je, takoj po navedeni redni seji, potekala še 74. nujna seja, ki si jo lahko ogledate na povezavi: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174852610?s=tv. Zagovornik načela enakosti je podano oceno zelo dobro pojasnil, predsednica društva Vesele nogice, Spomenka Valušnik pa je našo pobudo zagovarjala in podala predloge za odpravo diskriminacije več stotim otrokom s posebnimi potrebami, ki bi dodatek za pomoč in postrežbo morali prejemati. 

Vir: https://365.rtvslo.si/

Seveda je to le korak na naši poti, da dosežemo, da se ta nedopustna diskriminacija odpravi in seveda da se prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo vsem, ki jim dejansko tudi pripada. Predvsem da se odpravi diskriminacija tudi za nazaj za vsa leta, ko so bili prikrajšani in močno diskriminirani!  Pred nami je zato še veliko dela, da diskriminacija dobi svoj epilog. Volje, znanja, energije in srčnosti imamo dovolj. Ne bomo obupali! Za vse tiste, ki nas potrebujete,  bomo vztrajali še naprej. 

Hvala vsem, ki naše delo podpirate in hvala vsem, ki s svojim delom nesebično pomagate, da uresničujemo lepšo in pravičnejšo prihodnost oseb s posebnimi potrebami. 

Delo našega društva in programe, ki so namenjeni osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam, lahko podprete tako, da nam namenite del dohodnine, s poslanim SMS-jem na  NOGICE ali NOGICE5 na 1919 ali z donacijo na TRR številka  SI56 0400 1004 6527 688, ki je odprt pri Novi KBM d.d. 

Božiček Veselih nogic obdaril 100 oseb s posebnimi potrebami

Tako kot vsa leta, nam je tudi letos, s pomočjo velikodušnih donatorjev in zvestih prostovoljcev, uspelo obdariti male in velike Vesele nogice. Zbrali, zavili, odposlali in dostavili smo kar 100 daril.

V društvu Vesele nogice že deveto leto zapored prizadevamo v času božiča z darili razveseliti tiste, ki so v življenju za marsikaj prikrajšani. Vsako leto se nam pridruži in podpre ogromno podjetij ter na takšen način postanejo del našega čarobnega obdarovanja. S svojim radodarnim prispevkom nam pomagajo pričarati nasmeh na obraze naših otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami, za kar smo jim neizmerno hvaležni.

Darila, ki jih prejmemo od naših zvestih donatorjev, naši prostovoljci skrbno zavijejo. Tako pripravljena pa jih naš Božiček naloži na svoje “sani”, jih dostavi sam ali pa odda na pošto.

Tudi letos prireditve, ki smo jo pripravljali vsako leto in obogatili z otroško predstavo in nastopi sorojencev otrok s posebnimi potrebami, žal ni bilo, kljub temu pa so naši pridni božičkovi pomočniki poskrbeli, da so darila pravočasno prispela na domove naših otrok.

Božiček Veselih nogic je zdaj že na zasluženem počitku in se k nam oglasi ponovno naslednje leto.

Naj vam zaupamo, kakšno darilo smo si mi zaželeli za naslednje leto? Da bi se lahko končno lahko v naslednjem letu ponovno srečali na našem obdarovanju, si osebno izrekli vse lepe želje, se objeli in izročili darila vsem malim in velikim Veselim nogicam.

Letos so obdarovanje Veselih nogic podprli donatorjiHvala še enkrat, ker ste nam pomagali pri izvedbi obdarovanja. Brez vas nam zagotovo ne bi uspelo. Iskrena hvala, ker podpirate delovanje našega društva!

V imenu vseh članov društva Vesele nogice vam želimo vse dobro v letu 2021!

 

6. oktober, svetovni dan cerebralne paralize

S cerebralno paralizo živi več kot 17 milijonov ljudi po vsem svetu, zato je milijon razlogov, da se tudi vaš glas sliši ob svetovnem dnevu cerebralne paralize!

Vabimo vas, da se gibanju “Milijon razlogov” pridružite in pomagajte pri ozaveščanju o cerebralni paralizi ter spodbujati k dejanjem, proslaviti skupnost in njeno raznolikost, ter izboljšati ta naš svet. Vsaka oseba, ki živi s cerebralno paralizo, je razlog več, da si prizadevamo za spremembe!

Več informacij o cerebralni paralizi si lahko ogledate na spodnjem posnetku.

Ali ste vedeli – vsebine, ki rušijo napačna prepričanja o cerebralni paralizi

Napačno prepričanje: V večini primerov cerebralno paralizo povzroči pomanjkanje kisika ob rojstvu. 

Dejstvo: Zgolj pri manjšini je cerebralna paraliza posledica zapletov ob porodu. Pri večini ljudi je cerebralna paraliza posledica zapletene kombinacije dejavnikov tveganja med nosečnostjo, ob porodu in v prvih letih življenja.

Napačno prepričanje: Vsi ljudje s cerebralno paralizo imajo znižane intelektualne sposobnosti.

Dejstvo: Cerebralna paraliza vpliva na gibanje in držo, in večina (55 %) ljudi, ki živijo s cerebralno paralizo, nima znižanih intelektualnih sposobnosti. Pri tistih, ki pa jih imajo, se lahko stopnja intelektualne
prizadetosti razlikuje od blage do hude.

Napačno prepričanje: Cerebralna paraliza je redka.

Dejstvo: Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna invalidnost v otroštvu in eden najpogostejših vzrokov kronične invalidnosti pri otrocih na splošno. Na svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo.

Napačno prepričanje: Ljudje s cerebralno paralizo ne živijo prav dolgo.

Dejstvo: Ljudje s cerebralno paralizo so po večini zdravi, zato lahko pričakujejo, da bodo živeli tako dolgo, kot povprečna oseba v splošni populaciji.

Napačno prepričanje: Ljudje s cerebralno paralizo ne morejo živeti samostojno.

Dejstvo: Mnogi odrasli, ki živijo s cerebralno paralizo, so samostojni, drugi pa morda še vedno potrebujejo pomoč. Odrasli s cerebralno paralizo, ki živijo samostojno, lahko uporabljajo naslednje strategije:
• Pomožne tehnologije, vključno s pripomočki za mobilnost in opremo za premeščanje

• Prilagoditve doma in delovnega mesta njihovim potrebam, na primer nižji pulti za uporabnike invalidskih vozičkov
• Pomoč za osebno nego pri težjih opravilih, kot so gospodinjska opravila.

Napačno prepričanje: Ljudje s cerebralno paralizo ne morejo imeti otrok

Dejstvo: Mnogi odrasli, ki živijo s cerebralno paralizo, lahko imajo – in tudi dejansko imajo – biološke otroke. Ni dokazov, da bi cerebralna paraliza vplivala na plodnost. Poleg tega je le manjši del primerov cerebralne paralize posledica genetskih motenj, in to stanje običajno tudi ni dedno.

Napačno prepričanje: Noben človek s cerebralno paralizo ne more govoriti.

Dejstvo: Večina ljudi s cerebralno paralizo komunicira z govorom. Ljudje s cerebralno paralizo lahko svoje potrebe in želje izrazijo tudi s kretnjami, simboli in napravami za ustvarjanje govora.

Napačno prepričanje: Cerebralna paraliza je bolezen/ je nalezljiva.

Dejstvo: Cerebralna paraliza ni bolezen in se v nobeni obliki ne more prenašati z ene osebe na drugo. Otroka ali odraslega lahko primete, se z njim igrate ali komunicirate, ne da bi tvegali, da se cerebralna paraliza prenese na vas.

Napačno prepričanje: Ljudje, ki živijo s cerebralno paralizo, imajo slabo kakovost življenja.

Dejstvo: V skupnostih z visokimi dohodki ter mnogih skupnostih s srednjimi dohodki so ljudje s cerebralno paralizo po večini zdravi, in lahko kakovostno študirajo, ter se ukvarjajo s hobiji in športom. Na primer, evropska raziskava/anketa s 431 mladostniki s cerebralno paralizo je pokazala, da imajo enako kakovost življenja kot njihovi vrstniki brez invalidnosti; edino področje, na katerem so poročali o nižji kakovosti življenja, je bila „podpora prijateljev in vrstnikov“.

Napačno prepričanje: Ljudje s cerebralno paralizo bodo uporabljali invalidski voziček.
Dejstvo: Čeprav obstajajo ljudje s hudo cerebralno paralizo, ki uporabljajo invalidski voziček, obstaja veliko drugih, ki lahko hodijo in tečejo brez pomoči. Samo 1 od 4 ne more hoditi. Cerebralna paraliza vsako osebo prizadane na svojstven način, in njeni vplivi se razlikujejo od osebe do osebe.

Napačno prepričanje: Cerebralna paraliza je enaka za vse.

Dejstvo: Cerebralna paraliza je pravzaprav krovni izraz za raznoliko skupino nevroloških motenj, ki se lahko izražajo z zelo različnimi simptomi.

Tri glavne vrste cerebralne paralize so:
• spastična cerebralna paraliza
• diskinetična cerebralna paraliza (distonična in/ali atetoidna cerebralna paraliza)
• ataksična cerebralna paraliza
Najpogostejša vrsta cerebralne paralize je spastična. Nekateri ljudje imajo lahko tudi kombinacijo zgoraj omenjenih treh vrst.

Napačno prepričanje: Cerebralna paraliza je progresivno stanje, t.j. stanje, ki se postopoma slabša.

Dejstvo: Cerebralna paraliza po definiciji ni progresivna motnja. Simptomi pa se lahko skozi življenje spreminjajo zaradi drugih dejavnikov, kot so splošno zdravje in blagostanje osebe, staranje ali druge osnovne bolezni oz. stanja. Poškodba možganov, ki povzroči cerebralno paralizo, sčasoma ne napreduje, vendar lahko njen vpliv na telo, zlasti mišično-skeletni sistem, sčasoma spremeni stopnjo gibljivosti, funkcionalnosti ali bolečine. Pomembno je, da oseba s cerebralno paralizo ohrani najboljše možno telesno zdravje.

Vir: https://worldcpday.org/

 

 

 

 

 

Vabilo k izpolnitvi ankete

Tobalkostop program društvo Vesele nogice izvaja od leta 2019.

Program je primarno namenjen svojcem (družinskim članom, sorojencem), ki skrbijo za osebe s posebnimi potrebami, za osebe z invalidnostmi, prav tako pa se lahko vključijo tudi ostali, ki bi si želeli bolje spoznati svoje odvisnosti, si pri tem poiskati pomoč ter začeti živeti bolj zdravo življenje.


Da bi program še bolje naslovil vaše potrebe in želje vas prosimo, da izpolnite spodnjo anketo in tako z nami sooblikujete program za prihodnje leto.

Povezava do   https://forms.gle/urFf1KaoDS2aUDTj9


Z vašim mnenjem, željami in priporočili bomo lahko oblikovali program, ki vam bo omogočil spremeniti škodljive navade in začeti živeti bolj zdravo življenje.

Za vaše sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujemo.

 

Tobalkostop program sofinacira Ministrstvo za zdravje RS.

 

Dobrodelni kilometri za Korak za prihodnost Veselih nogic

V akciji Dobrodelni kilometri, ki ga je med 4. junijem in 4. julijem organiziralo Društvo LAK, je v 30 dneh kar 130 tekačev in pohodnikov ter 60 kolesarjev naredilo kar 21.784 DOBRODELNIH kilometrov.

Vsak njihov prehojen ali pretečen kilometer je prispeval 0,10 € in vsakih 5 prekolesarjenih kilometrov je prispevalo 0,10 € za dobrodelne namene. Na takšen način so zbrali 823 € za naš projekt Korak za prihodnost Veselih nogic. LAKovci pa so se odločili, da znesek dvignejo na okroglih 1.000 €. S pomočjo sponzorjev so potem ta znesek povečali kar na 1.350 €! Iskrena hvala 🙏 Društvu LAK za zaupanje in podporo!

Hvaležni smo vsem, ki ste na kakršen koli prispevali k uspehu Dobrodelnih kilometrov. Hvala vsem in vsakemu posebej za vsak prehojen, pretečen ali prevožen kilometer! 💓

 

Tekli smo osmič

V nedeljo, 20. junija 2021, smo v Laškem ponovno, tokrat že osmič, tekli za dober namen. Za vse tiste in s tistimi, ki tega ne zmorejo, visokim temperaturam in Covidu navkljub. S pomočjo naših zvestih podpornikov in donatorjev.

Seveda pa nismo samo tekli. Druženje so nam s svojim obiskom popestrile male živali iz „Malih zverinic“. Ogledali smo si otroško predstavo na prostem, z naslovom „O dimnikarčku, ki je srečo iskal“, se sladkali s slastnimi palačinkami, štručkami in jabolki.

Čisto vsak pa je lahko z donacijo “ujel nogico” in prejel bogato darilo naših zvestih donatorjev ter tudi na takšen način prispeval sredstva za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Po zaključenem teku smo družine oseb s posebnimi potrebami povabili še v društvene prostore na prijetno druženje in piknik, kjer smo lahko še enkrat strnili lepe vtise iz našega dobrodelnega teka Vesele nogice tečejo.

Vabimo vas, da si ogledate galerijo slik, ki jih je zajel g. Boris Vrabec.


ISKRENA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ!

V čast in veselje nam je, da prireditev Vesele nogice tečejo podpirajo:

               

                                FARMEDICA - Vaš partner pri zdravjuODPRTO - Trgovine & storitve          2015 — Rachel Neylan                                      AquaRoma  

in mediji

 

      Radio Salomon | Listen Online - myTuner Radio         Radio Si - RTVSLO.si     

      Radio Aktual  

 

Praznujemo!

S ponosom praznujemo 9 let uspešnega delovanja društva Vesele nogice 👣!

Naših uspehov brez trdega dela, podpore in zaupanja vseh Vas: članov, donatorjev, prostovoljcev in podpornikov društva Vesele nogice, ne bi bilo ❤ 🙏.

Pri uresničevanju naših ciljev in poslanstva nam lahko še naprej pomagate z donacijo na TRR društva SI56 0400 1004 6527 688, s SMS-sporočilom z geslom NOGICE ali NOGICE5, poslanim na številko 1919 ali pa z donacijo preko storitve PayPal.

Iskrena hvala 🥰 vsem za zaupanje in podporo! Skupaj z Vami gremo novim izzivom naproti 💪❤.

Dostopnost terapij in strokovnih obravnav v času epidemije Covid-19

Pripravili smo anketo

“Dostopnost terapij in strokovnih obravnav v času epidemije Covid-19”

Zaradi grožnje drugega vala epidemije Covid-19 in novih ukrepov za zajezitev širjenja virusa obstaja strah, da bi prišlo do ponovne prekinitve kontinuiranosti in dostopnosti terapij za otroke s posebnimi potrebami in močno ogrozili njihova stanja. 
 
Nujno je potrebno razrešiti naslednja vprašanja:
 
Kako in na kakšen način bo zagotovljeno nadomestilo izgubljenih terapij za otroke s posebnimi potrebami?
 
Kako se bo v primeru novega vala epidemije zagotovilo nemoteno potekanje obravnav in terapij?
 
Prosim izpolnite anketo in nam pomagajte pridobiti podatke kako je izpad terapij in obravnav vplivalo na zdravje oziroma stanje vašega otroka in vaše družine. Pridobljeni podatki bodo dokaz nujnosti razrešitve negotovosti kontinuiranosti terapij in obravnav za otroke s posebnimi potrebami.
 
Projekt je sofinanciran iz sredstev programa Active Cizitens FUND v Sloveniji v sklopu projekta Spregledani otroci.

Sodelujte z nami in rešite vprašalnik o uživanju alkohola in tobaka

 

V Društvu Vesele nogice se trudimo izboljšati kvaliteto naših in vaših življenj, zato smo oblikovali program “TobAlkoStop”. 

Program je namenjen osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam ter drugim, ki potrebujejo podporo pri opustitivi kajenja ali uživanja alkohola.

Tobalkostop program nudi pomoč pri ozaveščanju o tveganjih in zmanjševanju škode pri uporabi alkohola in tobaka, soočanju in izbiri načina reševanja težav povezanih z odvisnostjo. 

Pred vami sta dva anonimna vprašalnika, eden se osredotoča na tematiko kajenja in drugi na uživanje alkohola. Potrebovali bi vašo pomoč pri pridobivanju podatkov o razširjenosti uporabe tobaka in alkohola med nami, zato vas prosimo, da rešite vprašalnik in nam tako pomagate pri oblikovanju programa za premagovanje odvisnosti, ki bo oblikovan posebej glede na želje in potrebe posameznika. 

 

Projekt sofinancira ministrstvo za zdravje. 

AN.NIKA za lažji korak Veselih nogic

Centru medicinske pedikure An.nika že vrsto let uspešno skrbijo za zdravje stopal in lažji korak. V soboto, 8. avgusta pa so, v Krškem, ob odprtju prve franšize medicinske pedikure AN.NIKA, z donacijo v višini 300 EUR, poskrbeli, da bo tudi korak Veselih nogic lažji in lepši.

Vse prisotne je pozdravila direktorica AN.NIKA ga. Vida Ozis, dogodka se je udeležile tudi podžupanja Občine Krško, ga. Nuša Somrak. Za glasbeno popestritev je poskrbela violinistka Maša Golob. 

V centrih medicinske pedikure AN.NIKA so specializirani za reševanje vseh vrst problematik stopala, od glivičnih obolenj nohtov, otiščancev, bradavic, kurjih očes do vraščenih nohtov. Za reševanje le-teh težav so na področju Slovenije največji strokovnjaki. Razvili so svojo AN.NIKA metodo. Uporabljajo VHO medicinske sponke, ki so priznane s strani nemških medicinskih univerz ter tudi vse več slovenskih zdravnikov. Zavzemajo se za celostno zdravljenje, ne zdravijo le trenutno nastale težave na stopalih, temveč z nasveti, ki so jih pridobili skozi 15 let dela, svetujejo stranki, kako preprečiti ponoven nastanek težave.

Iskrena hvala podjetju AN.NIKA za zaupanje in podporo!

Naredite z nami KORAK ZA PRIHODNOST VESELIH NOGIC

Glavni namen projekta je zaposliti večje število strokovnih kadrov, s pomočjo katerih bodo otroci dobili priložnost za napredek, njihovi starši pa se za to ne bodo rabili izpostavljati v javnosti.
 
Korak za prihodnost Veselih nogic je projekt društva Vesele nogice, s pomočjo katerega bomo lahko še naprej zagotavljali strokovne obravnave za osebe s posebnimi potrebami. Želimo si zagotoviti celostno, predvsem pa dostopno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, ki vse prepogosto ne pridejo do nujno potrebne pomoči zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema ali celo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vse večkrat se srečujemo z družinami, ki nujno potrebujejo pomoč, vendar se zaradi sramu ali drugih razlogov ne želijo in ne morejo izpostaviti v javnosti ter prositi za pomoč, zato se lažje obrnejo po pomoč na nevladne organizacije.
 
Naši otroci in njihovi starši so pri premagovanju svojih ovir svojevrstni športniki, ki tečejo življenjski »maraton«. Pri tem jim lahko, v veliki meri, vsi mi pomagamo. Vsak posameznik ali podjetje lahko izrazi podporo projektu s poslanim sms-om NOGICE ali NOGICE5 na 1919 ali donira 3 eur mesečno ali 36 eur letno na TRR društva. 
 
 
 
Projekt Korak za prihodnost Veselih nogic je namenjen zbiranju finančnih sredstev, ki jih potrebujemo za izvedbo ter delovanje programa Korak za prihodnost veselih nogic in ciljev društva.
 

Akcijo Korak za prihodnost Veselih nogic lahko podprete na povezavi: https://forms.gle/PPbfDW2LC9KPt36b9.

Sredstva nam lahko donirate preko transakcijskega računa številka: SI56 0400 1004 6527 688 odprtega pri Novi KBM d.d. s kodo namena CHAR in sklicem 00 740. Pri nakazilu, prosimo, označite namen: KORAK ZA PRIHODNOST.

Donirate pa nam lahko tudi preko  PayPal donacije

kjer lahko označite ali gre za enkratno ali mesečno donacijo ali pa nas podprete s SMS donacijo na NOGICE ali NOGICE5.

Z VAŠO POMOČJO BO KORAK MALIH IN VELIKIH VESELIH NOGIC LAŽJI!

ZVESTI DONATOR za lepšo prihodnost otrok s posebnimi potrebami

Cilj projekta Zvesti donator je zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje projektov v društvu in sicer za: 

  • terapevtske obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev,
  • knjižnico nadomestne komunikacije (NDK),
  • delovanje skupine za samopomoč,
  • izobraževanje staršev,
  • rehabilitacije otrok po BDA programu,
  • pomoč družinam na domu,
  • letovanje družin,
  • nakup opreme za nemoteno delovanje,
  • nakup  pripomočkov za izboljšanje lokomotorike,
  • reševanje socialnih stisk družin z otroki s posebnimi potrebami,
  • delovanje programa družinske asistence.

Zakaj o naših projektih razmišljamo dolgoročno? Zato, ker vemo, da so dobri in da prinašajo uspehe. Uspehi pa pridejo le z dolgoročnim in vztrajnim delom. Na področju dela z otroki s posebnimi potrebami je vse preveč kratkotrajnih izboljšav in metod, ki so morda dobre, niso pa trajne. Otroka s posebnimi potrebami bi lahko primerjali z vrhunskim športnikom; v kolikor le-ta ne “trenira” vsak dan ali vsaj nekajkrat tedensko, se njegovo stanje – kot pri športniku kondicija –  hitro poslabša.

Vašo podporo in donacijska sredstva bomo tako skrbno namenili za: 

  • zaposlitev večjega števila strokovnih sodelavcev ter skrb za njihovo izobraževanje,
  • kritje stroškov prostorov (v Laškem in Ljubljani za začetek, v nadaljevanju pa še po ostalih krajih Slovenije),
  • pomoč družinam v stiski,
  • reševanje posameznih večjih investicij v družinah 2-3 na letni ravni (nakup prilagojenih vozil, ureditev bivalnih površin …).
     

Cilj projekta je pozvati 1000 podjetij in posameznikov, da podprejo delo in programe za obdobje treh let v naslednjih zneskih:

  • 1.000 EUR ali več na posamezno leto in s tem postanejo zlati donatorji;
  • od 500 – 999 EUR na posamezno leto in s tem postanejo srebrni donatorji;
  • od 100 –  499 EUR na posamezno leto in s tem pridobijo naziv bronasti donator projekta Zvesti donator.

Komisija projekta Zvesti donator, ki bo sestavljena iz desetih predstavnikov podjetij donatorjev, bo imela podroben vpogled v porabo sredstev. Vsi v projekt vključeni donatorji pa boste ob zaključku letnega poročila prejeli poročilo o porabi sredstev.

Projekt Zvesti donator smo zasnovali po temeljitem razmisleku, v želji zagotoviti celostno, predvsem pa vsem dostopno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, ki vse prepogosto ne pridejo do nujno potrebne pomoči zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema ali celo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zastavljen je v želji zaščititi posameznega otroka in njegove družinske člane, istočasno pa ustaviti nenehno pojavljanje posameznih otrok v medijih, saj so posledice nepopravljive, stiska družin težka in zaradi tega velikokrat še večja. Vse večkrat se srečujemo z družinami, ki nujno potrebujejo pomoč, vendar se zaradi sramu ali drugih razlogov ne želijo in ne morejo izpostaviti v javnosti ter prositi za pomoč.

Vse, kar smo delali v preteklih letih, je bilo nujno potrebno in prav vsak evro, ki so nam ga zaupali donatorji, je bil naložba v prihodnost otrok, zaradi katerih smo društvo ustanovili. Glede na lastne izkušnje in pridobljeno znanje smo postavili programe, ki bodo v prihodnosti spreminjali življenje in kakovost življenja otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin.  V društvu Vesele nogice opravimo vsako leto več tisoč ur prostovoljnega dela in vsa sredstva, ki nam jih zaupajo donatorji, investiramo v otroke. Nekateri med njimi so s pomočjo teh donacij naredili tudi svoje prve korake, nekateri so se naučili jesti, vsem pa smo dvignili kakovost življenja in prav to je naša najvažnejša naloga in istočasno tudi največji uspeh. Da pa bi lahko tudi v prihodnje nemoteno izvajali naše programe, potrebujemo vašo pomoč. Volje, poguma in želje pomagati najšibkejšim v naši družbi imamo dovolj.

Zagotavljamo vam, da bomo vaše zaupanje trdno upravičili, da vam bo donacija našemu društvu v ponos in da bo to ena najboljših vaših investicij.

Za vse dodatne informacije in pojasnila smo vam kadarkoli na voljo osebno ali po telefonu 041/610-284. Z veseljem vam projekt Zvesti donator rezultate tudi osebno podrobneje predstavimo.

ZLATI DONATORJI

“V projekt verjamem, saj ima vse elemente, ki zagotavljajo obravnavo otroka, ki je naše zdravstvo niti približno ne nudi.

Sem tudi mama sedemletnega fantka s posebnimi potrebami in sem od rojstva dalje nudila otroku obravnavo, kot so ga zasnovali v društvu Vesele nogice – in ravno zaradi tega moj sin danes počne skoraj vse stvari isto kot njegovi vrstniki. Naši strokovnjaki pa so mu pri starosti dveh let in pol napovedali, da v življenju ne bo hodil.
 
Zastavljen projekt je najboljša stvar, v katero lahko investiramo, saj je otroke s posebnimi potrebami naše zdravstvo – zavarovalnica potisnila čisto ob rob in se z njimi ne ukvarja. Izgovarja se na inštitut URI Soča – le ta pa nudi zgolj najnižje standarde. Pravilna in kompleksna obravnava pa lahko otoku omogoči razvoj vseh njegovih potencialov.”
Kornelija Ogrizek, podjetje ELED

                        

 

 

SREBRNI DONATORJI

 

    

 

 

BRONASTI DONATORJI

 

                        

HOMAR & CO Domžale, d.o.o.

Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje

Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju “VESELE NOGICE”, že več kot pet let deluje na področju pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Poleg tega, da jim omogočamo plačilo terapij in različnih pripomočkov, s svojimi aktivnostmi osveščamo širšo javnost o problematiki oseb s posebnimi potrebami. In ravno vključenost oseb s posebnimi potrebami v lokalno okolje je eden od večjih izzivov sodobne družbe. Ko govorimo o integraciji oseb s posebnimi potrebami v okolje pogosto spregledamo kako družba sprejema njihovo integracijo. Ne glede na ukrepe države na področju izobraževanja in kasnejšega zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami se še vedno srečujemo s predsodki in diskriminacijo. Vedno znova opažamo, da osebe s posebnimi potrebami nimajo priložnosti vstopa na trg dela. Mladi s posebnimi potrebami so, kljub morda visoki izobrazbi, po zaključku šolanja večinoma prepuščeni sami sebi in se zelo hitro znajdejo v začaranem krogu dolgotrajne brezposelnosti. Kar pa seveda pomeni negativne posledice tako za njih, kot tudi za našo družbo.

Osebam s posebnimi potrebami je potrebno ponuditi možnost enakopravnega vključevanja v okolje, kar med drugim pomeni tudi ustrezno izobraževanje in priložnost zaposlitve. Samostojnost, neodvisnost, socialna vključenost in nenazadnje tudi finančna nagrada za delo so glavni motivi, da se osebe s posebnimi potrebami želijo zaposliti.  Živimo v času, ko je večini delodajalcev, v želji po večji konkurenčnosti pomembno, da ima sposoben, deloven in izobražen kader.  Zaradi potreb delodajalcev po visoko kvalificiranem kadru so se tako, žal, za osebe s posebnimi potrebami bistveno zmanjšale zaposlitvene možnosti. V večji meri jim preostaja zaposlovanje v invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih, varstveno delovnih centrih, zavodih …, kjer pa so prikrajšani za izkušnjo, ki jo lahko da le pravo delovno okolje.

Kot nevladna organizacija, ki že nekaj let deluje na tem področju, smo se zato odločili, da sodelujemo na javnem razpisu, s katerim bi želeli spremeniti odnos do zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami, premagati marsikatere predsodke in pokazati, da so tudi v Sloveniji podjetja, kjer bi zaposlovala tudi osebe s posebnimi potrebami ter seveda na takšen način pridobiti ustrezne pogoje (ugodnosti s strani države), pod katerimi bi lahko gospodarske družbe zaposlovale takšne osebe. Kar pa lahko dosežemo le s sodelovanjem z delodajalci, ki bi bili pripravljeni poskusno vključiti osebo s posebnimi potrebami na njej ustrezno delovno mesto v vašem podjetju za čas 7, 14 ali morebiti več dni. Vsakega kandidata za poskusno delo bomo, skupaj z našimi konzorcijskimi partnerji, na opravljanje dela predhodno ustrezno pripravili. In kakšno delovno mesto bi lahko primerno za naše kandidate? Morda v podjetju potrebujete nekoga za polnjenje polic v skladišču, pomoč strankam pri blagajniškem pultu (zlaganje kupljenega blaga v vrečke), raznašanje letakov, pomoč v kuhinji, strežbi …? Zakaj ne bi tudi osebe s posebnimi potrebami dobile priložnost zaposlitve na takšnih delovnih mestih?   

V projekt smo vključeni kot konzorcijski partner in tako sodelujemo še z naslednjimi organizacijami: Centrom IRIS – Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, Centrom Janeza Levca, Osnovno šolo Gustava Šiliha Maribor in Društvom Downov sindrom Slovenija. S konzorcijskimi partnerji tesno sodelujemo in vsak od nas pokriva svoje področje. Projekt je 5-letni in v tem času pričakujemo, da bomo lahko skupaj s konzorcijskimi partnerji porušili ovire, ki jih pogosto vidijo delodajalci, ko se odločajo za zaposlitev osebe s posebnimi potrebami.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada: Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje.

 

Namenite Veselim nogicam donacijo iz dohodnine

Spoštovani prijatelji Veselih nogic

Obveščamo vas, da lahko društvu Vesele nogice od sedaj naprej pomagate tudi s pomočjo donacij iz dela dohodnine. Naše društvo je namreč na seznamu nevladnih in humanitarnih organizacij, ki so upravičene do donacij iz namenitve dela dohodnine, kar pomeni, da nam lahko donirate 1 odstotek svoje dohodnine. Gre za dohodnino, ki ste jo državi že plačali, odmerjena je bila pri vaših obdavčljivih medletnih dohodkih, s tem korakom pa samo soodločate, komu naj država ta del dohodnine v vašem imenu nameni.

Vsi, ki bi želeli Društvu Vesele nogice podariti del dohodnine, lahko to storite na naslednje načine:

Če imate digitalno potrdilo, lahko zahtevo za namenitev kadar koli oddate preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si.
ALI
 Natisnite obrazec, ga dopolnite s svojimi podatki in nato odnesite ali pošljite na svoj finančni urad. Obrazec lahko pošljete tudi na naš naslov in ga bomo mi v vašem imenu posredovali pristojnemu uradu. Seznam finančnih uradov najdete tukaj.

OBRAZEC

ALI
O svoji nameri, da nam želite donirati del dohodnine nas obvestite na telefon 041-610-284 ali na e-mail drustvo.veselenogice@gmail.com. Na vaš naslov vam bomo posredovali obrazec s kuverto in znamko. Obrazec boste dopolnili s svojimi podatki in posredovali na pristojno izpostavo finančnega urada.
ALI
Izpolnite podatke v spodnjem obrazcu. Obrazec natisnite, ga podpišite in pošljite oziroma oddate na svojem finančnemu uradu.

V kolikor zahtevka ne oddate, država ta del dohodnine zadrži v državnem proračunu. Donacija za vas popolnoma brezplačna. Z njo pa boste omogočili, da naše društvo še naprej uspešno opravlja svoje poslanstvo.

Za vaše zaupanje se vam v naprej zahvaljujemo!

Predavanja psihoterapevtke Nade Polajžer

Spoštovani starši,

v aprilu ponovno za vas organiziramo ONLINE predavanja psihoterapevtke Nade Polajžer.

 

 

Predavateljica se predstavi

NADA POLAJŽER, mama treh otrok, od tega deklice s cerebralno paralizo, psihoterapevtka in jungovska psihoanalitičarka (članica International Association for Analitical Psychology), avtorica knjige Najtišje ure (Celjska Mohorjeva, 2011), s privatno psihoterapevtsko prakso na Ptuju.


Za seboj imam 6 let poučevanja v OŠ, pa tudi dobrih 9 let organizacijskega in psihosocialnega svetovalnega dela z družinami otrok s posebnimi potrebami, saj sem organizirala in vodila zdravstveno-terapevtske kolonije za to populacijo pri društvu Sonček Ptuj – Ormož. Svetovalna in izobraževalna predavanja in delavnice vodim znotraj teh kolonij, kakor tudi po šolah za starše različnih sorodnih organizacij po vsej Sloveniji. Zadnjih nekaj let se ukvarjam tudi s psihoterapevtskim delom. Refleksija lastne izkušnje, pa tudi stalno izobraževanje sta me usposobila za empatično delo z družinami in posamezniki. Med drugim sem se izobraževala pri zagrebški družinski terapevtki Jasni Štefok, pri danskem psihoterapevtu Jesperju Juulu, na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost v Ljubljani (pri dunajski Univerzi Sigmunda Freuda, kjer občasno tudi predavam, ter pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) iz Züricha.

 
Vsebina predavanj
KAJ PA JAZ? Živeti in preživeti kot starš otroka s posebnimi potrebami
 
v torek, 4. aprila 2023
 
Otrokova diagnoza je dejstvo, ki vso družino obremeni z velikim stresom. Družina je namreč sistem, gosta mreža povezav med vsemi družinskimi člani. Če strese enega, se zatrese cela mreža in tako dobro ali slabo neizogibno vpliva na vse njene člane. Otrokova diagnoza s seboj prinaša veliko zahtev po energiji in času celotne družine, kar posledično zelo obremeni tudi odnose. Starši kot vrvohodci poskušamo loviti ravnotežje med vsemi zahtevami vsakodnevnega življenja v družini, kar nas objektivno zelo obremeni, po drugi strani pa postanemo žrtve« svojih lastnih prepričanj o tem, kaj bi kot starši otroka z OMDR »morali« in »smeli«. Tako velikokrat naše osnovne potrebe ostanejo ob strani, lahko tudi (pre)dolgo. Skozi predavanje bomo razmišljali o objektivnih in subjektivnih razlogih, da starši ne poskrbimo dovolj za svoje potrebe.
 

MOJ BRAT/SESTRA JE DRUGAČEN
Sorojenci otrok s posebnimi potrebami

v torek, 18. aprila 2023

Pomemben del družine otroka s posebnimi potrebami so tudi njegovi sorojenci; diagnoza, ki je obremenila družinski sistem je postala tudi del njihovega življenjskega bremena. Otroci se namreč na vsako breme v družini odzovejo – ne glede na to, kakšno je (depresija starša, alkoholizem, smrt v družini, izguba službe, sorojenec s posebnimi potrebami …) tako, kot je situacija videti iz njihove perspektive. Tako lahko navzven delujejo kot »izjemno pridni« ali pa »izjemno zahtevni«., nase pa prevzemajo tudi veliko občutkov krivde. V bistvu so njihovi občutki precej podobni tistim, ki jih doživljamo starši, le da jim je veliko težje vse skupaj ubesediti – ker »šparajo« starše, pa tudi zato, ker so otroci in jim še manjkajo spretnosti samorefleksije in ubesedenja. Skozi predavanja si bomo ogledali te zakonitosti delovanja družine skozi perspektivo sorojenca.

 

Vsebine ostalih predavanj psihoterapevtke Nade Polajžer:

KDO JE MOJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI – samospoštovanje in samozavest staršev in otrok v družinah s posebnimi potrebami

Občutek samospoštovanja je posebej ranljivo področje življenja za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine; poleg tega, da se spopadajo z izzivi, kako pripraviti okolje, da bodo družine in njihov otrok s posebnimi potrebami lahko zaživele svoje življenje, se ubadajo še s svojevrstnim življenjskim izzivom: morajo se boriti, da bi jih drugi videli in doživljali kot osebo, kakršna so in ne kot poosebljenje svoje diagnoze. Tega bolečega procesa starši ne morejo niti preprečiti niti prehiteti, lahko pa poglobijo svojo sposobnost delovanja in otroku omogočijo razviti in krepiti duševne moči, kar bo preprečevalo, da bi postal žrtev.


Otroci s primanjkljaji in različnimi oviranostmi so že od rojstva naprej podvrženi različnim terapevtskim postopkom, ki naj bi izboljšali njihove okrnjene sposobnosti oz. olajšali življenje z njimi. Starši in strokovnjaki se velikokrat osredotočajo na izvajanje teh aktivnosti tudi z namenom, da bi krepili otrokovo samozavest. Različni terapevtski postopki, ki se bolj osredotočajo na to, kar je potrebno popraviti, težko do dovoljšnje mere vrnejo okvarjene sposobnosti, da bi se zaradi tega otrok lahko počutil samozavestnega. A tudi postopki, ki se osredotočajo na iskanje njegovih močnih področij, mu ne omogočajo, da bi se počutil kaj bolj vrednega in svojega življenja ne doživlja kot kvalitetnega. Razvoj sposobnosti sicer lahko obogati življenje in podpre otroka pri samostojnem življenju, a bistvenega pomena je, kakšen odnos bo razvil do tega, kar je, kako se počuti v lastni koži, kako dobro pozna lastne meje in potrebe. Ta občutek lastne vrednosti in samobitnosti nekateri avtorji (Jesper Juul) imenujejo samospoštovanje in ga označujejo kot najbolj učinkovit psihosocialni obrambni mehanizem proti zlorabi, napadu, telesnemu nasilju in subjektivni kritiki. Je surova psihološka moč, ki bo otrokom s posebnimi potrebami izredno pomembna v zunanjih in notranjih bitkah, ki jih še čakajo.

MEJE MED NAMI OMOGOČAJO SOŽITJE

Starši velikokrat slišimo očitke, da otrokom ne znamo postavljati mej, kar se potem kaže v njihovem neprilagojenem vedenju v družbi. Občutek zmedenosti in nemoči se v odraslih velikokrat poraja tudi zato, ker ne vemo, kaj te meje sploh so, po drugi strani pa se bojimo, da bi otroka prizadeli v njegovi integriteti.
V pomoč je vedeti, da se v osnovi se srečujemo z dvema vrstama mej, ki jih postavljamo otrokom in drugim ljudem: ene so t.i. družbene meje, in se nanašajo na neka družbena pravila. To je lahko hišni red, rutine v posamezni družini – npr. ob kolikih vstajamo, kdaj delamo nalogo, kdaj je kosilo ipd. Nekaj takega reda potrebujemo v vsaki družini, da lahko naš vsakdan funkcionira. V bistvu gre tukaj za
vzdrževanje nekega reda s praktičnim, neosebnim pomenom. Druga, tudi zelo pomembna vrsta mej pa so osebne meje, ki se tičejo tega, koliko in kako smo sposobni zahtevati spoštovanje tega, kar hočemo, česa nočemo, kar nam je pomembno, kar so naše potrebe. In tukaj je jedro naši problemov tako z otroci kot drugimi bližnjimi, tudi v odnosih med starši in otroki. Če je otrok obremenjen z oviranostjo, je dilema spoznavanja in spoštovanja meja še toliko bolj pereča.

ŠEF ALI MENTOR – STARŠEVSKO VODENJE

Vsi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z otroki, se strinjajo, da otroci potrebujejo vodstvo, o tem, kakšno naj bi bilo to vodstvo, pa so mnenja zelo različna. Če gre za otroke s posebnimi potrebami (ali odrasle s posebnimi potrebami, ki so na nekaterih področjih lahko popolnoma odrasli, na drugih pa bodo vedno potrebovali vodstvo), pa so dileme velikokrat še bolj pereče. Starši se velikokrat ne zavedamo dejstva, da pa smo kljub včasih hudim občutkom nemoči edino odrasli v tem odnosu tisti, ki lahko kaj naredimo ali spremenimo; tisti, ki vodimo ta ples, otroci pa se na naše vodenje odzivajo. Kako se lotiti tega plesa tako, da bodo koraki skladni z našimi vrednotami, pa je »tisto ta težko«. Skozi predavanje bomo raziskali in uzaveščali možne načine vodenja, k jih uporabljamo ali so jih uporabljali naši starši drugi vodniki in delili izkušnje in dileme glede teh vprašanj.

ŽIVLJENJE NAŠEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI IZVEN DRUŽINE

Rojstvo je prvi korak odcepitve od staršev vsakega človeka in se nadaljuje s koraki, za katere se mogoče niti ne zavedamo, da so vsak zase odcepitev in dokaz nove ravni samostojnosti. Na vsaki taki stopnički razvoja starši poskušamo otroka podpreti, hkrati pa se soočamo s strahovi in tudi destruktivnimi prepričanji, ki nas ovirajo pri tem, da bi otroku dovolili na lastno pot in mu omogočili izkušnjo lastne moči – na kakršnikoli ravni je te moči otrok že sposoben. Najbolj se tega mogoče zavemo, ko samo začutimo svoje omejitve (npr. zdravja, okoliščin), ko postane skrb za odraslega otroka s posebnimi potrebami preveliko breme za starše, hkrati pa vedno bolj kljuva misel na to, kako bo otrok preživel v svetu brez nas. Dokler smo še živi, je v naši moči, da ga na ta čas pripravimo.

MIDVA – starša, a tudi partnerja

Ko se zaljubimo, je svet rožnat in prepričani smo, da ima oseba, v katero smo zaljubljeni, moč spremeniti naše življenje. To je na nek način res, saj se zaljubimo v osebo, ki je tako ali drugače kompatibilna z nami. A ta kompatibilnost se lahko kaže tudi na zelo boleč način, zato nas sili v raziskovanje odnosa in samega sebe. Vsak par, ki dobi otroka, se mora na novo organizirati, njun odnos pa je zaradi potreb nebogljenega bitja, ki jima je bilo zaupano, za nekaj časa postavljen na hladno. Če je ta otroček obremenjen še z diagnozo, ki s seboj nosi kronično bolezen ali stanje, to pred par postavlja pred življenjske zahteve, ki jih nikoli nista pričakovala in jih težko kar takoj z odprtimi rokami sprejmeta v svoje življenje. Vse to in še mnoge druge okoliščine privedejo vsak par do konfliktov, ki so lahko večji in manjši, a vedno prisotni. A najboljše, kar starša lahko dasta svojim otrokom je, da lepo skrbita vsak sam zase in drug za drugega – tudi tako, da se naučita produktivno kregati!

Na predavanju bomo poskušali prepoznati zakonitosti razvoja partnerskega odnosa, osvetliti vrednost konflikta in nakazati možne poti reševanja.

 
 
 
 

‼️ Udeležba je brezplačna, OBVEZNA pa je predhodna prijava‼️

 
Povezavo do vsakega predavanja in druge podrobnosti boste vsi prijavljeni prejeli na e-naslov, ki ga boste navedli na prijavnici.
 
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na 070 810 204 in e-naslovu drustvo.veselenogice@gmail.com.
 
Vljudno vabljeni!