Zakon o osebni asistenci (ZOA, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=2017460) omogoča invalidom z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami pomoč pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih sami ne morejo izvajati zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebujejo doma in izven doma, da lahko živijo neodvisno in aktivno ter da so enakopravno vključeni v družbo skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).
Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.
Pri načrtovanju in izvajanju osebne asistence se upoštevajo naslednja načela:
– spoštovanje dostojanstva in neodvisnosti uporabnika;
– pravica do svobode izbire in odločanja med postopkom uveljavljanja pravice do osebne asistence in njenim izvajanjem;
– omogočanje vključenosti v družbo;
– individualna obravnava;
– zagotavljanje enakih možnosti ter dostopnosti.
Osebna asistenca je zagotovljena vsakemu, ne glede na njegov dohodek in premoženje, v kolikor izpolnjuje naslednje pogoje:
- če zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev,
- če je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
- če je stara od 18 do 65 let,
- če živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in
- če potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.
Glede na potrebe je oseba lahko upravičena do enega ali več osebnih asistentov. V kolikor upravičena oseba uveljavlja osebno asistenco pred dopolnjenim 65. letom starosti, je do nje upravičena tudi po tem, ko dopolni to starost. Gluha, slepa ali gluhoslepa oseba, ki potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, hkrati pa ne izpolnjuje pogoja najvišje starostne meje in če tudi ne potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko, lahko pridobi osebno asistenco v obsegu 30 ur na mesec. Oseba lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
O pravici do osebne asistence odloča pristojni center za socialno delo, kjer upravičenec vlogo odda. CSD vlogo posreduje koordinatorju, ki je krajevno pristojen za njeno območje. Koordinator invalidskega varstva vlogo pregleda in jo, v kolikor ni popolna, pošlje vlagatelju v dopolnitev. Nato center za socialno delo imenuje komisijo. Komisija je sestavljena iz dveh izvedencev ali dveh predstavnikov socialnega varstva ali enega predstavnika socialnega varstva in enega predstavnika uporabnikov. Sestavo predstavnikov izvedencev lahko oseba izbere sama. Izvedenca komisije obiščeta osebo na domu, s katerim opravita razgovor glede potrebnih storitev osebne asistence, nato pa izdelata mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence ter mnenje posredujeta pristojnemu centru za socialno delo. Na podlagi mnenja komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence, s katero oseba pridobi pravico do osebne asistence.
Osebno asistenco izvajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki.
Lista izvajalcev je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialno varnost in enake možnosti na povezavi: https://www.gov.si/teme/osebna-asistenca/.
Na podlagi liste izvajalcev si mora oseba samostojno najti izvajalca, ki mu bo nudila osebno asistenco. Skupaj z izvajalcem izdelata izvedbeni načrt. Načrt je pisni dogovor o storitvah osebne asistence, ki jih oseba potrebuje glede na odločbo centra za socialno delo o pravici do osebne asistence. V njem so zapisane vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, koliko osebnih asistentov bo nalogo opravljalo, kdaj se bo izvajala osebna asistenca pri osebi ter pravice in obveznosti osebe, osebnih asistentov in izvajalca. Podpisan izvedbeni načrt izvajalec osebne asistence pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo.
Vsaj enkrat letno ali po potrebi koordinator preverja izvajanje osebne asistence pri osebi doma in pri izbranem izvajalcu.