V septembru, oktobru in novembru 2022 za starše otrok s posebnimi potrebami organiziramo ONLINE predavanja psihoterapevtke Nade Polajžer.

Predavateljica se predstavi

NADA POLAJŽER, mama treh otrok, od tega deklice s cerebralno paralizo, specializantka analitične psihologije (jungovske psihoanalize), router pri IAAP (International Association for Analitical Psychology), avtorica knjige Najtišje ure (Celjska Mohorjeva, 2011).

Za seboj imam 6 let poučevanja v OŠ, 9 let organizacijskega in psihosocialnega svetovalnega dela z družinami otrok s posebnimi potrebami, saj organiziram in vodim zdravstveno-terapevtske kolonije za to populacijo pri Sončku, hkrati pa izvajam svetovalna in izobraževalna predavanja in delavnice znotraj teh kolonij, kakor tudi po šolah za starše po vsej Sloveniji. Zadnjega pol leta se ukvarjam tudi s psihoterapevtskim delom. Refleksija lastne izkušnje, pa tudi stalno izobraževanje sta me usposobila za empatično delo z družinami in posamezniki. Med drugim sem se izobraževala pri zagrebški družinski terapevtki Jasni Štefok, pri danskem psihoterapevtu Jesperju Juulu, na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost v Ljubljani (pri dunajski Univerzi Sigmunda Freuda) in pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) iz Züricha pa nadaljujem s poglobljenim študijem analitične psihologije.

Vsebina predavanj

SAMOSPOŠTOVANJE IN SAMOZAVEST – MOJE IN OTROKOVO, v sredo, 14. 9. 2022 ob 10. uri

Kronično bolni oz. hendikepirani otroci in njihovi starši so na tem področju še posebej ranljivi. Ubadajo se s svojevrstnim življenjskim izzivom: morajo se boriti, da bi jih drugi videli in doživljali kot osebo, kakršna so in ne kot poosebljenje svoje diagnoze. To je precej boleč proces, ki ga starši ne morejo niti preprečiti niti prehiteti. Lahko pa poglobijo svojo sposobnost delovanja in otroku omogočijo razviti in krepiti duševne moči, kar bo preprečevalo, da bi postal žrtev.

Otroci s primanjkljaji in različnimi oviranostmi so že od rojstva naprej podvrženi različnim terapevtskim postopkom, ki naj bi izboljšali njihove okrnjene sposobnosti oz. olajšali življenje z njimi. Starši in strokovnjaki se velikokrat osredotočajo na izvajanje teh aktivnosti tudi z namenom, da bi krepili otrokovo samozavest. Različni terapevtski postopki, ki se bolj osredotočajo na to, kar je potrebno popraviti, težko do dovoljšnje mere vrnejo okvarjene sposobnosti, da bi se zaradi tega otrok lahko počutil samozavestnega. A tudi postopki, ki se osredotočajo na iskanje njegovih močnih področij, mu ne omogočajo, da bi se počutil kaj bolj vrednega in svojega življenja ne doživlja kot kvalitetnega. Razvoj sposobnosti sicer lahko obogati življenje in podpre otroka pri samostojnem življenju, a bistvenega pomena je, kakšen odnos bo razvil do tega, kar je, kako se počuti v lastni koži, kako dobro pozna lastne meje in potrebe. In temu rečemo samospoštovanje, ki je najbolj učinkovit psihosocialni obrambni mehanizem proti zlorabi, napadu, telesnemu nasilju in subjektivni kritiki. Je surova psihološka moč, ki bo bolnim in hendikepiranim otrokom izredno pomembna v zunanjih in notranjih bitkah, ki jih še čakajo.

MEJE MED NAMI, v četrtek, 22. 9. 2022 ob 10. uri

V osnovi se srečujemo z dvema vrstama mej, ki jih postavljamo otrokom in drugim ljudem: ene so t.i. družbene meje, in se nanašajo na neka družbena pravila. To je lahko hišni red, rutine v posamezni družini – npr. ob kolikih vstajamo, kdaj delamo nalogo, kdaj je kosilo ipd.

Nekaj takega reda potrebujemo v vsaki družini, da lahko naš vsakdan funkcionira. V bistvu gre tukaj za vzdrževanje nekega reda s praktičnim, neosebnim pomenom. Osebne meje, ki se tičejo tega, koliko in kako smo sposobni zahtevati spoštovanje tega, kar hočemo, česa nočemo, kar nam je pomembno, kar so naše potrebe. In tukaj je jedro naši problemov tako z otroci kot drugimi bližnjimi, tudi v odnosih med starši in otroki. Če je otrok obremenjen z oviranostjo, je dilema spoznavanja in spoštovanja meja še toliko bolj pereča.

ŠEF ALI MENTOR – STARŠEVSKO VODENJE, v petek, 14. 10. 2022 ob 17. uri

Vsi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z otroki, se strinjajo, da otroci potrebujejo vodstvo, o tem, kakšno naj bi bilo to vodstvo, pa so mnenja zelo različna. Če gre za otroke s posebnimi potrebami (ali odrasle s posebnimi potrebami, ki so na nekaterih področjih lahko popolnoma odrasli, na drugih pa bodo vedno potrebovali vodstvo), pa so dileme velikokrat še bolj pereče. Starši se velikokrat ne zavedamo dejstva, da pa smo kljub včasih hudim občutkom nemoči edino odrasli v tem odnosu tisti, ki lahko kaj naredimo ali spremenimo. Kako se tega lotiti, pa je »tisto ta težko«. Skozi predavanje bomo raziskali in ozaveščali možne načine vodenja, k jih uporabljamo ali so jih uporabljali naši starši drugi vodniki in delili izkušnje in dileme glede teh vprašanj.

ŽIVLJENJE NAŠEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI IZVEN DRUŽINE, v petek, 21. 10. 2022 ob 17. uri

Rojstvo je prvi korak odcepitve od staršev vsakega človeka in se nadaljuje s koraki, za katere se mogoče niti ne zavedamo, da so vsak zase odcepitev in dokaz nove ravni samostojnosti. Na vsaki taki stopnički razvoja starši poskušamo otroka podpreti, hkrati pa se soočamo s strahovi in tudi destruktivnimi prepričanji, ki nas ovirajo pri tem, da bi otroku dovolili na lastno pot in mu omogočili izkušnjo lastne moči – na kakršnikoli ravni je te moči otrok že sposoben. Najbolj se tega mogoče zavemo, ko samo začutimo svoje omejitve (npr. zdravja, okoliščin), ko postane skrb za odraslega otroka s PP preveliko breme za starše, hkrati pa vedno bolj kljuva misel na to, kako bo otrok preživel v svetu brez nas. Dokler smo še živi, je v naši moči, da ga na ta čas pripravimo.

MIDVA – STARŠA, A TUDI PARTNERJA

Ko se zaljubimo, je svet rožnat in prepričani smo, da ima oseba, v katero smo zaljubljeni, moč spremeniti naše življenje. To je na nek način res, saj se zaljubimo v osebo, ki je tako ali drugače kompatibilna z nami. A ta kompatibilnost se lahko kaže tudi na zelo boleč način, zato nas sili v raziskovanje odnosa in samega sebe. vsak par, ki dobi otroka, se mora na novo organizirati, njun odnos pa je zaradi potreb nebogljenega bitja, ki jima je bilo zaupano, za nekaj časa postavljen na hladno. Če je ta otroček obremenjen še z diagnozo, ki s seboj nosi kronično bolezen ali stanje, to pred par postavlja pred življenjske zahteve, ki jih nikoli nista pričakovala. Vse to in še mnoge druge okoliščine privedejo vsak par do konfliktov, ki so lahko večji in manjši, a vedno prisotni. A najboljše, kar starša lahko dasta svojim otrokom je, da lepo skrbita vsak sam zase in drug za drugega – tudi tako, da se naučita produktivno kregati!

Udeležba je brezplačna, OBVEZNA pa je predhodna prijava.