Če imate možnost spoznati otroka s posebnimi potrebami, ne glejte njegovih omejitev.
Ne glejte njegovega vozička, njegove cevke za hranjenje ali dihanje, brizg, s katerimi ga hranijo.
Ne glejte njegovih trzljajev, napadov, njegovega zategnjenega telesa.
Ne glejte ga kot revčka, nesrečneža,
ki se ni uspel roditi normalen.
Ne glejte ga kot ubogega otroka.
Ne glejte ga kot napako narave.

Namesto tega poglejte njegove iskrive oči,
droben iskren smehljaj,
njegov nežen odziv na materin dotik ali glas.

Poglejte njegovo neskončno slo po življenju,
njegovo čudovito sposobnost,
da s pogledom izrazi več kot večina ljudi z usti, polnimi besed.

Ne glejte njegovih posebnih potreb,
ker boste spregledali njegovo posebno lepoto.

Poskusite videti več …
Poskusite ga gledati tako, kot ga vidim jaz,
njegova mama.

Glejte ga kot čudež življenja.

Sem Urška Golob, mamica štiriletnega Julijana, posebnega otroka. Z rojstvom otroka s posebnimi potrebami sem poleg nebogljene štručke domov prinesla tudi novo pridobljeno sposobnost, da opazujem čudeže življenja v njihovi najdrobnejši, najneznatnejši obliki. Namesto pričakovanih visokoletečih idej o velikih pomembnih rečeh in o tem, kako popolno bo moje življenje izgledalo, sem postajala čedalje bolj pozorna na drobne stvari, ki resnično lepšajo življenje in so v marsikaterem pomenu bolj bistvene od velikih stvari, ki jih želimo. Otresla sem se balasta in zaživela v večji polnosti kot kdaj koli prej.

Nekje na tej poti sem našla tudi svojo strast do lovljenja vseh lepih trenutkov – fotografiranje. Moj sin je – kot že mnogokrat prej – tudi v tem primeru postal učitelj. Julijan ne hodi, ne sedi, še glavico zelo težko obdrži pokonci, ne hrani se sam, ne govori, ne vemo sicer, koliko vidi, ampak vsekakor ne zna obdržati očesnega kontakta. Klasično fotografsko poziranje v vsakem primeru pri njem odpade. Kljub temu pa je zame eden najlepših fotomodelov, če se lahko tako izrazim. Lepoto in posebnost, ki jo sama pristno čutim vsak dan, vsak trenutek, ki ga preživim s svojim sinom, to dvoje sem želela ujeti tudi s svojimi objektivi.

Vem, da vsi starši otrok s posebnimi potrebami gledajo svoje posebneže tako kot jaz Julijana. To ni težko. Konec koncev so to naši otroci in zanje bi naredili vse. Vse to sem zelo dobro spoznala tudi ob druženju s starši otrok s posebnimi potrebami, ki so del našega društva Vesele nogice. Življenja svojih otrok želijo izboljšati in polepšati na najboljši možen način, tudi tako, da preskakujejo velike ovire, ki jih marsikdo niti ne opazi, so pa bistvenega pomena za vse nas, ki se z njimi spopadamo. Ni dovolj samo živeti, življenje mora biti polno, izpolnjeno, človeka dostojno. Če se kaže le najmanjša možnost, da lahko nekomu izboljšamo pogoje življenja, je treba najti pot, da se to uresniči. Društvo Vesele nogice ne želi izboljšati življenja samo enemu ali parim izbranim otrokom s posebnimi potrebami – razmere želi izboljšati za vse. Starši in prostovoljci iz društva kot tudi vsi ostali starši otrok s posebnimi potrebami na naše otroke gledamo z vidika, kaj zmorejo in ne obratno, kako s čudovito nezahtevnostjo sprejemajo svet, ki je do njih marsikdaj res krut, kako malo potrebujejo za nasmeh in srečo v očeh.

Želim si, da bi naše otroke tako videli tudi vsi drugi, vsi tisti, ki morda nikoli niso imeli stika z osebami s posebnimi potrebami, vsi tisti, ki vidijo njihove omejitve in diagnoze, vsi tisi, ki jih vidijo bolj ali manj kot otroke s posebnimi potrebami.

Naši otroci so več kot samo to. To spoznavam vedno bolj. Vsakič, ko spoznam katerega izmed njih, se to dejstvo potrdi. Njihove oči govorijo pravljične zgodbe, polne sreče in veselja, njihove ustnice so pogosto razširjene v nasmeh, naj bo droben ali širok – v vsakem primeru priča o njihovem notranjem zadovoljstvu.

Naši otroci niso otroci s posebnimi potrebami – so izjemni otroci, so nekaj posebnega in izžarevajo POSEBNO LEPOTO. Ta projekt ni nič več in nič manj kot to, da želim predstaviti posebne otroke na način, kot jih vidimo njihovi starši: POSEBNO LEPE.

Upam, da bo projekt, ki ga pripravljam in predstavljam skupaj z društvom Vesele nogice, narisal nasmeh tudi na vaš obraz in vam pokazal svet skozi naše oči. Če želite tudi vi biti del lepe zgodbe, ki se piše za naše posebne otroke, lahko pomagate s svojim prispevkom na TRR društva: SI56 0400 1004 6527 688 ali s SMS-sporočilom s ključno besedo nogice ali nogice5 na 1919 ali pa nam namenite donacijo iz svoje dohodnine.

Projektu lahko sledite na spletni strani http://pravposebno.com/

in na FB-strani https://www.facebook.com/pravposebno.