Nemoč pomagati lastnemu otroku je najtežje breme v življenju.
Naša Naja je že ob rojstvu pokazala, da je prava borka. Rodila se je aprila 2009. Zaradi pomanjkanja kisika ob porodu je utrpela hude poškodbe možganov. V celoti je odvisna od naše pomoči. Poleg tega ima hudo alergijo na mleko in na nekatera zdravila, več žariščno epilepsijo ter osteoporozo. Hrani se s pomočjo posebne cevke v trebuščku, dve leti je dihala s pomočjo cevkice v sapniku, sedaj že diha sama. Vsak teden obiskuje fizioterapije, kjer pridno telovadi in se trudi za svoj napredek. Morda bo nekoč samostojno sedela in se bo s pomočjo strokovnjakov naučila jesti in piti sama. Govoriti se še ni naučila. Ampak se še bo. Volje in vztrajnosti nam ne zmanjka.
Naja nam je v življenju pokazala vrednote življenja, ki jih prej nismo poznali oziroma jih nismo znali ceniti. Poskušamo ji polepšati vsak dan, žal pa je breme, ki ga prinese življenje z otrokom s posebnimi potrebami včasih naporno in takrat je potrebno poiskati pomoč ter priznati, da ne zmoreš več sam. V času svojega odraščanja potrebuje veliko terapetskih obravnav, s pomočjo katerih bo lahko napredovala in, ki ji bodo prihranile marsikatero bolečino ali operativni poseg.
Vsak evro je pot k čim hitrejši in boljši rehabilitaciji ter nasmehu deklice Naje.
Hvala za Vaše srce in dragoceni čas.
Družina Valušnik