Obveščamo vas, da bodo v mesecu novembru ponovno v Laškem potekali BDA predavanje, pregledi in tečaji.
Predavanje organiziramo v nedeljo, 6. novembra, ob 16.00 uri in je za starše otrok s posebnimi potrebami brezplačno.
Prijave so možne, do zapolnitve prostih mest, na povezavi: https://forms.gle/UiQyRpf4GeTAv2Nn9.
Več informacij prejmete na e-mail: bda.programslo@gmail.com ali na številki 041 610 284.
Vljudno vabljeni!
V septembru in oktobru 2022 za starše otrok s posebnimi potrebami organiziramo ONLINE predavanja psihoterapevtke Nade Polajžer.
NADA POLAJŽER, mama treh otrok, od tega deklice s cerebralno paralizo, specializantka analitične psihologije (jungovske psihoanalize), router pri IAAP (International Association for Analitical Psychology), avtorica knjige Najtišje ure (Celjska Mohorjeva, 2011).
Za seboj imam 6 let poučevanja v OŠ, 9 let organizacijskega in psihosocialnega svetovalnega dela z družinami otrok s posebnimi potrebami, saj organiziram in vodim zdravstveno-terapevtske kolonije za to populacijo pri Sončku, hkrati pa izvajam svetovalna in izobraževalna predavanja in delavnice znotraj teh kolonij, kakor tudi po šolah za starše po vsej Sloveniji. Zadnjega pol leta se ukvarjam tudi s psihoterapevtskim delom. Refleksija lastne izkušnje, pa tudi stalno izobraževanje sta me usposobila za empatično delo z družinami in posamezniki. Med drugim sem se izobraževala pri zagrebški družinski terapevtki Jasni Štefok, pri danskem psihoterapevtu Jesperju Juulu, na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost v Ljubljani (pri dunajski Univerzi Sigmunda Freuda) in pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) iz Züricha pa nadaljujem s poglobljenim študijem analitične psihologije.
SAMOSPOŠTOVANJE IN SAMOZAVEST – MOJE IN OTROKOVO, v sredo, 14. 9. 2022 ob 10. uri
Kronično bolni oz. hendikepirani otroci in njihovi starši so na tem področju še posebej ranljivi. Ubadajo se s svojevrstnim življenjskim izzivom: morajo se boriti, da bi jih drugi videli in doživljali kot osebo, kakršna so in ne kot poosebljenje svoje diagnoze. To je precej boleč proces, ki ga starši ne morejo niti preprečiti niti prehiteti. Lahko pa poglobijo svojo sposobnost delovanja in otroku omogočijo razviti in krepiti duševne moči, kar bo preprečevalo, da bi postal žrtev.
Otroci s primanjkljaji in različnimi oviranostmi so že od rojstva naprej podvrženi različnim terapevtskim postopkom, ki naj bi izboljšali njihove okrnjene sposobnosti oz. olajšali življenje z njimi. Starši in strokovnjaki se velikokrat osredotočajo na izvajanje teh aktivnosti tudi z namenom, da bi krepili otrokovo samozavest. Različni terapevtski postopki, ki se bolj osredotočajo na to, kar je potrebno popraviti, težko do dovoljšnje mere vrnejo okvarjene sposobnosti, da bi se zaradi tega otrok lahko počutil samozavestnega. A tudi postopki, ki se osredotočajo na iskanje njegovih močnih področij, mu ne omogočajo, da bi se počutil kaj bolj vrednega in svojega življenja ne doživlja kot kvalitetnega. Razvoj sposobnosti sicer lahko obogati življenje in podpre otroka pri samostojnem življenju, a bistvenega pomena je, kakšen odnos bo razvil do tega, kar je, kako se počuti v lastni koži, kako dobro pozna lastne meje in potrebe. In temu rečemo samospoštovanje, ki je najbolj učinkovit psihosocialni obrambni mehanizem proti zlorabi, napadu, telesnemu nasilju in subjektivni kritiki. Je surova psihološka moč, ki bo bolnim in hendikepiranim otrokom izredno pomembna v zunanjih in notranjih bitkah, ki jih še čakajo.
MEJE MED NAMI, v četrtek, 22. 9. 2022 ob 10. uri
V osnovi se srečujemo z dvema vrstama mej, ki jih postavljamo otrokom in drugim ljudem: ene so t.i. družbene meje, in se nanašajo na neka družbena pravila. To je lahko hišni red, rutine v posamezni družini – npr. ob kolikih vstajamo, kdaj delamo nalogo, kdaj je kosilo ipd.
Nekaj takega reda potrebujemo v vsaki družini, da lahko naš vsakdan funkcionira. V bistvu gre tukaj za vzdrževanje nekega reda s praktičnim, neosebnim pomenom. Osebne meje, ki se tičejo tega, koliko in kako smo sposobni zahtevati spoštovanje tega, kar hočemo, česa nočemo, kar nam je pomembno, kar so naše potrebe. In tukaj je jedro naši problemov tako z otroci kot drugimi bližnjimi, tudi v odnosih med starši in otroki. Če je otrok obremenjen z oviranostjo, je dilema spoznavanja in spoštovanja meja še toliko bolj pereča.
ŠEF ALI MENTOR – STARŠEVSKO VODENJE, v petek, 14. 10. 2022 ob 17. uri
Vsi, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z otroki, se strinjajo, da otroci potrebujejo vodstvo, o tem, kakšno naj bi bilo to vodstvo, pa so mnenja zelo različna. Če gre za otroke s posebnimi potrebami (ali odrasle s posebnimi potrebami, ki so na nekaterih področjih lahko popolnoma odrasli, na drugih pa bodo vedno potrebovali vodstvo), pa so dileme velikokrat še bolj pereče. Starši se velikokrat ne zavedamo dejstva, da pa smo kljub včasih hudim občutkom nemoči edino odrasli v tem odnosu tisti, ki lahko kaj naredimo ali spremenimo. Kako se tega lotiti, pa je »tisto ta težko«. Skozi predavanje bomo raziskali in ozaveščali možne načine vodenja, k jih uporabljamo ali so jih uporabljali naši starši drugi vodniki in delili izkušnje in dileme glede teh vprašanj.
ŽIVLJENJE NAŠEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI IZVEN DRUŽINE, v petek, 21. 10. 2022 ob 17. uri
Rojstvo je prvi korak odcepitve od staršev vsakega človeka in se nadaljuje s koraki, za katere se mogoče niti ne zavedamo, da so vsak zase odcepitev in dokaz nove ravni samostojnosti. Na vsaki taki stopnički razvoja starši poskušamo otroka podpreti, hkrati pa se soočamo s strahovi in tudi destruktivnimi prepričanji, ki nas ovirajo pri tem, da bi otroku dovolili na lastno pot in mu omogočili izkušnjo lastne moči – na kakršnikoli ravni je te moči otrok že sposoben. Najbolj se tega mogoče zavemo, ko samo začutimo svoje omejitve (npr. zdravja, okoliščin), ko postane skrb za odraslega otroka s PP preveliko breme za starše, hkrati pa vedno bolj kljuva misel na to, kako bo otrok preživel v svetu brez nas. Dokler smo še živi, je v naši moči, da ga na ta čas pripravimo.
Udeležba je brezplačna, OBVEZNA pa je predhodna prijava. V okviru projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje 2017–2022 smo v sodelovanju s Centrom IRIS posneli video Zaposlitev za vse, s katerim vam želimo predstaviti uspešne zgodbe zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. Pri snemanju videa smo sodelovali z DŽ Inženiring, Dejan Žagar, s. p.
Video je razdeljen v več sklopov. V uvodu se dotakne problematike zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. Nadaljuje s predstavitvijo petih delovnih inkubatorjev, ki so jih izvedli v Centru IRIS.
Uspešne zgodbe s praktičnimi usposabljanji nato predstavijo trije mladostniki. Opravljanje delovne prakse v podjetju Kronoterm je predstavil Tilen Kolenc, svoje izkušnje z delom v knjižnici Prežihov Voranc je z nami delila Karin Grom, Iza Jarec pa je spregovorila o usposabljanju v frizerskem salonu En frizeraj. O svojih izkušnjah pa so spregovorili tudi delodajalci, ki so omogočili praktična usposabljanja.
V intervjujih, ki so potekali v Centru IRIS s slepimi in slabovidnimi, z nami delijo svoje izkušnje o zaposlovanju in se nam predstavijo Tina Gostenčnik, ki je zaposlena v administraciji odvetniške pisarne Šelih in partnerji, Peter Zidar, ki dela kot asistent – strokovni delavec na Olimpijskem komiteju Slovenije in Miha Jakopin, ki dela kot telefonski operater na Inštitutu Jožefa Štefana.
V videu »Zaposlitev za vse« smo se trudili, da vam prikažemo tudi raznolikost poklicev, del in nalog, ki jih lahko opravljajo osebe s posebnimi potrebami, zato smo posneli tri intervjuje v realnem delovnem okolju in vam na takšen način predstavili zaposlovanje omenjenih oseb. V svoje delovno okolje so nas sprejeli: Sanja Kos, ki je zaposlena preko javnih del na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Robert Merič, ki je redno zaposlen v podjetju Unija Sibit in Jure Srebrović, direktor zavoda Nova moč, ki izvaja osebno asistenco.
Vabimo vas, da si video ogledate in tudi vi razmislite o priložnostih za zaposlitev za vse.
Pripravo videa ZAPOSLITEV ZA VSE je omogočilo sofinanciranje Republike Slovenije in Evropskega socialnega sklada.